...minilo je precej časa, da sem se pomirila. v glavi so se mi rojevale razne ideje: da se ubijem, obesim ali pa da si prerežem žille.

Mama jaz sem, imam te najraje na svetu, sem ji začela govoriti, jezik se mi je zapletal in komaj sem sestavila stavke, medtem ko so mi solze že začele padati po obrazu. Vrnila sem se iz Dubaja, Istanbula.

Pojavil se je moj oče. Poletel je proti nama in tedaj sem ga prvič videla, da je joče. Besede so bile odveč.