Pisatelj pripoveduje o otroških igrah, prijateljstvu, otroškem raziskovanju, vojnih grozotah, strahu, osmaljenosti,...

STRAŠNO STRAŠNI STRAH (odlomek)

Nekoč smo se igrali na dolgem grajskem hodniku. Kričali smo in se lovili, se skrivali, se šli slepe miši,...ko nenadoma zagledamo na drugem koncu majhnega človeka z ogromno glavo. Njegova glava je bila trikrat večja od telesa. Zagnali smo vik in krik in kakor splašene veverice smo se razropili.