Sadie Montgomery ni videla, kaj se bo zgodilo … dobesedno. Še pred nekaj trenutki je praznovala svoj največji dosežek – uvrstitev med finaliste tekmovanja Severnoameriškega portretnega društva –, zdaj pa leži v bolniški postelji z diagnozo »verjetno začasne« obrazne slepote.

Še vedno lahko vidi, vendar je zdaj vsak obraz zmešnjava nepovezanih potez, kot razsuta sestavljanka. Predstavljajte si, da poskušate brati knjigo, ki je obrnjena na glavo in napisana v tujem jeziku. Tako Sadie doživlja vsak obraz.

Medtem ko se trudi sprejeti novo resničnost, uresničiti svoje umetniške sanje, razrešiti komplicirane družinske odnose in skrbeti za svojega ljubljenega psa Peanuta, se zaplete z dvema zelo različnima moškima.

Je to ljubezen? Zatrapanost? Ali pa le začasna obsedenost, s katero beži od svojih problemov?

Če bi bilo njeno življenje vsaj malce manj megleno, bi Sadie morda našla pravo pot. A za zdaj ne zmore videti jasno. Čeprav nekatere stvari najdemo šele, ko jih ne iščemo. Nekateri ljudje se pojavijo, ko jih najmanj pričakujemo.

In vedno, vedno se pokaže še kakšen način, kako videti stvari.