Clarissa Pinkola Estes je mednarodno priznana in večkrat nagrajena pesnica in Jungova psihoanalitičarka. Je cantadora ali varuhinja starih zgodb južnoameriškega izročila. Doktorirala je iz medkulturnih študij in klinične psihologije. Pričujočo knjigo je začela pisati leta 1971 in jo pisala dvajset let. Knjigo so prevedli v veliko jezikov in ostaja nekakšno “sveto pismo”, posvečeno notranjemu življenju žensk. Avtorica knjigo preplete z dvajsetimi zgodbami o La Lobi, Volčji ženski, ki zbira kosti in poje, nadaljuje s Sinjebradcem, Modro Vasiliso, Okostnjakinjo, La Mariposo, z mitom o Perzefoni in Baubi, z Brezroko deklico, Divjim dečkom, Medvedom mlade lune in še mnogimi podobnimi zgodbami, ki razdramijo najbolj zaspalo v nas. Zgodba razlaga, razmišlja, svetuje, poje. Šepeta drobne misli, ki nas črvičijo od vedno, pa se jim ne upamo prisluhniti. Gre za simbolično pripoved o notranjem življenju in za vodilo, kako se rešiti težakov in kako obuditi ljubezen. Gre za pripoved o moči uma, duha in telesa in raztezanja mišic v smeh do ušes. Zgodbe o pripadnosti, jezi, potrpežljivosti, vztrajnosti in dopuščanju, o ustvarjalnosti in samoti, o sestradanosti duše in skrivnostih nepričakovanega. Gre za poziv ženskam, da se soočimo s tistim, česar se najbolj bojimo. Poziv, da postanemo tudi same cantadorke naših življenj. Knjiga se zdi podobna novorojenčkovim prstkom, ki te vabijo, da se jih dotakneš in skoznje začutiš, kako življenje vre in hoče še in še lepega in dobrega. Strahovi se dajo premagati, usta se z lahkoto raztegnejo do zatilja. Prekrasna in bogata knjiga, toplo priporočena.

Vir: Dobre knjige