Metod in Zmago, (pro)tagonista tega romana, se kot redna obiskovalca lokala spoznata ob šanku in slednji plača prvemu pivo. Padeta v debato in kmalu spoznata, kako sta si v marsičem različna. Vendar prepoznata skupno lastnost – obema delo ne diši. Denar bi seveda imela in lagodno življenje tudi. Metod je brezposeln, živi predvsem od dediščine (kar jo je še ostalo in prehitro kopni). Zmago sicer službo ima, plača pa ni kaj prida. Trenutno je varnostnik. Obujata spomine na čas osamosvojitve, kjer je Metod nekaj postransko zaslužil tudi s švercanjem. Kaj takega pa je dandanes težko početi, pravita. Prideta torej na idejo, da lahko več zaslužita z odkupninami. Zmenita se, da bosta ugrabila kakšnega, ki ima precej pod palcem, svojci pa jima bodo plačali. Vendar se strinjata, da nimata na tem področju nobenih izkušenj, zato potrebujeta vajo. Tako se komični del zgodbe začne. Na križišču v Ljubljani ugrabita naključnega človeka, ki je popolnoma pijan brezdomec. Izkaže se, da sta kot ugrabitelja gostoljubna, Trampu zato ugrabitev povsem ustreza. Branje je parodija in obenem družbi nastavlja ogledalo.

Vir: Dobre knjige